3. marec 2023
Pogosti spremljevalki starosti sta tudi demenca in inkontinenca, kar predstavlja še dodaten izziv za bližnje, ki se znajdejo v vlogi oskrbovalcev. Kako si lahko pomagajo in kam se lahko obrnejo?
Pretresljivi podatki kažejo, da danes po svetu živi več kot 50 milijonov ljudi z demenco, do leta 2050 pa naj bi se ta številka povzpela na 131 milijonov. Več kot polovica jih živi doma, torej zanje skrbijo najbližji.
V Sloveniji je bilo leta 2021 več kot 34.000 oseb z demenco in več kot 100.000 oskrbovalk in oskrbovalcev, ki so skrbeli za njih. Leta 2050 bo v Sloveniji več kot 65.000 oseb z demenco, za katere bo skrbelo dobrih 10 % prebivalstva, kažejo podatki iz svetovnega poročila o Alzheimerjevi bolezni ter podatki na spletni strani Alzheimer Europe in spletni strani Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija.
O negi oseb z demenco, pogosto pa tudi z inkontinenco, smo govorili z dr. med. Ano Ramovš in diplomirano medicinsko sestro Ajdo Cvelbar z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologiji in medgeneracijsko sodelovanje, v okviru katerega deluje tudi Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev.
Kot pravita, gre pri demenci in inkontinenci za dve zelo raznoliki stanji, ki prinašata vsaka svoje izzive, prilagoditve življenja in oskrbovanja.
Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki se kaže z motnjami spomina, razumevanja, mišljenja, krajevne in časovne orientacije, umskih sposobnosti, govornega izražanja, čustvenih odzivov in vedenja. Z napredovanjem bolezni osebe z demenco postajajo vedno bolj odvisne od pomoči drugih, kar velikokrat pomeni, da potrebujejo tudi 24-urno popolno oskrbo. Ta lahko predstavlja veliko psihično, fizično in finančno obremenitev za svojce, sploh če oskrba sloni le na ramenih enega človeka, ki nima dodatne pomoči.
»Poleg tega demenca prinaša tudi veliko stisko na čustvenem področju – soočanje s tem, da njihov bližnji počasi izgublja spomin, da počasi pozablja, kdo so njegovi bližnji, je zelo težko. Ob tem se svojci velikokrat soočajo tudi z lastnim strahom, da bo ta bolezen doletela njih. Zmožnosti osebe z demenco se mnogokrat spreminjajo iz dneva v dan, zato je pri negi in oskrbi človeka z demenco potrebno veliko prilagodljivosti in predvsem potrpežljivosti,« poudarjata.
V kolikor je mogoče, je priporočljivo, da človek, ki zboli za demenco, ostane čim dlje doma, saj se v domačem okolju počuti in znajde najbolje ter tako dlje ohranja svojo samostojnost. Seveda je to odvisno tudi od (z)možnosti tistih, ki skrbijo zanj. Z napredovanjem demence, najbolje pa že ob postavitvi diagnoze, je zelo priporočljivo, da se svojci o demenci in oblikah pomoči pri demenci (tudi npr. kako se pogovarjati z dementnim svojcem) poučijo. »Tako samo bolezen kot pogovorne tehnike lahko spoznajo na enem od naših usposabljanj ali spletnih predavanj, ki jih občasno organiziramo na to temo, na tem področju pa je zelo dejavno tudi Slovensko združenje za pomoč pri demenci – Spominčica Alzheimer Slovenija in nekaj drugih organizacij,« dodajata sogovornici.
Z napredovanjem demence človek vse bolj potrebuje nekoga, ki bo oblikoval in spremljal njegov vsakdan. Dokler le lahko, je pomembno, da ga spodbujamo k raznolikim aktivnostim, ki zapolnijo njegov dan in spodbujajo samostojnost. Pri tem se priporoča ohranjanje rednega dnevnega ritma in rutine, s katerima posamezniku pomagamo ohranjati strukturo.
»Prilagajamo se posamezniku in njegovim zmožnostim ter poskrbimo za varnost. Komunikacija naj bo umirjena, spoštljiva in spodbujajoča. Izogibamo se vprašanjem zakaj – oseba z demenco namreč nanje preprosto ne more več odgovoriti. Namesto tega ga raje spodbudimo z vprašanji kaj, kje, kdo ... Govorimo jasno, s kratkimi in preprostimi stavki in enostavnimi besedami. Izogibajmo se konfliktnim situacijam. Pri komunikaciji nam v veliki meri lahko pomaga uporaba metode inovativne validacije, pri kateri izhajamo iz sveta osebe z demenco in ki se je je moč naučiti. Zaradi teže oskrbe pri napredujoči demenci močno priporočamo, da si svojci razdelijo oskrbo znotraj družine, tako da vsak pomaga po svojih močeh – nekdo nudi osebno nego, drugi gre po nakupih … Zelo dobro je, da poiščejo tudi zunanjo pomoč (nega in oskrba na domu ipd.), z namenom kakovostne oskrbe, pa tudi lastne razbremenitve in dobrega počutja,« pravita sogovornici.
Poleg tega priporočata, da se svojci osebe z demenco vključijo v podporno skupino svojcev. Takšne skupine pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka delujejo v različnih krajih po Sloveniji, različne oblike pomoči in podpore pa organizira tudi Združenje Spominčica.
Deljenje izkušenj in iz prakse pridobljenega znanja ljudi, ki so se znašli v vlogi oskrbovalcev bližnjih z demenco, bogatita znanje in razbremenita oskrbovalce. V primeru stiske ali težke situacije je v pomoč lahko tudi strokovna podpora: družinskega zdravnika, nevrologa ali psihiatra, ki dementnega človeka spremlja, glede komunikacije ali drugih stisk pa se lahko obrnete tudi na Inštitut Antona Trstenjaka ali na Združenje Spominčica. |
Pogosta spremljevalka oseb z demenco pa je tudi urinska in/ali fekalna inkontinenca, to je vsako nehoteno uhajanje urina in/ali blata. Po besedah sogovornic pojav inkontinence za posameznika predstavlja velik šok, ki ga spremljajo neprijetni občutki sramu in strah zaradi negotovosti.
Zato veliko posameznikov te težave skriva in se ne zaupa niti osebnemu zdravniku niti svojcem. Da se osebe, sploh pri manjših težavah z inkontinenco, čim prej obrnejo po pomoč, je izredno pomembno, saj lahko zdravnik svetuje, kaj lahko naredijo za izboljšanje situacije.
»Z upoštevanjem nasvetov, vajami ali ustreznim posegom lahko marsikatero inkontinenco preprečimo ali omilimo. Tudi pri težji inkontinenci je priporočljiv posvet z zdravnikom, ki nam lahko pomaga z medicinskimi pripomočki (vložki oz. predlogami, plenicami, hlačnimi plenicami ipd.), saj so posamezni pripomočki pod določenimi pogoji na voljo prek naročilnice za medicinske pripomočke,« dodajata sogovornici.
Po njunih besedah oskrba svojca z inkontinenco ne predstavlja nujno velikega dodatnega problema, če smo nanjo dobro pripravljeni, poučeni in opremljeni s pravimi pripomočki.
O tem nam lahko veliko pove osebni zdravnik ali specialist s tega področja, ki lahko svetuje glede izbire vložkov oz. predlog, plenic ali hlačnih plenic, saj je on tisti, ki predpiše naročilnico zanje.
Pri izbiri pravega pripomočka so na voljo tudi naši strokovni sodelavci, ki vam bodo znali svetovati glede samega pripomočka, vpojnosti in velikosti. Za pomoč smo vam na voljo na info@abena-helpi.si ali brezplačni telefonski številki 080 22 53. Pri izbiri pa vam je lahko v pomoč orodje na tej povezavi. |
Pomembno je, da tudi pri izbiri inkontinenčnih pripomočkov ravnamo v skladu s čim daljšo krepitvijo samostojnosti in aktivnosti posameznika ter v čim večji meri upoštevamo njegove želje. »Če oskrbovalec pri svojcu s težjo stopnjo inkontinence opaža, da mu kljub pripomočku izteka urin, mora najprej preveriti, ali je pripomoček pravilno nameščen, dovolj velik in vpojen. Pri negi in oskrbi oseb s težjo stopnjo inkontinence si lahko pomagamo tudi s podlogami za zaščito postelje. V največji meri se potrudimo za udobje in dober občutek človeka, ki ga oskrbujemo. Pozorno opazujemo tudi kožo okoli intimnih predelov in ravnamo preventivno, da se ne razvijejo inkontinenčni dermatitis (vnetje kože) ali okužbe sečil,« zaključita sogovornici.
»Nega bližnjega je plemenito, a zahtevno delo«
Inkontinenca – pogosta spremljevalka demence
Kako preprečiti težave s kožo pri inkontinenci?
Demenca in inkontinenca – dodatna izziva za družinske oskrbovalce
/Default.aspx?ID=13444&newsid=942&Action=1&M=NewsV2&PID=80276