Blog

Patronažne sestre, dragocena opora družinskim oskrbovalcem

sreda, 29. marec 2023

Po nekaterih ocenah kar vsak peti do deseti prebivalec Slovenije dnevno skrbi za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega bližnjega. Pomemben del oskrbe na domu so velikokrat tudi patronažne medicinske sestre, ki izvajajo medicinsko-tehnične postopke in posege po naročilu osebnega zdravnika.

Njihove izkušnje in znanje so tako dragoceni tudi za družinske oskrbovalce, ki so prevzeli nego svojega bližnjega. Zato smo za nekaj dragocenih vpogledov prosili diplomirano medicinsko sestro Stašo Rojten iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, ki ima 20 let izkušenj s terena.

A kakšna sploh je vloga patronažnih medicinskih sester? Patronažne sestre in zdravstveni tehniki, ki obiskujejo domove po vsej Sloveniji, skrbijo za:

preventivno zdravstveno obravnavo kroničnih bolnikov, starejših od 25 let, ki zaradi svoje ranljivosti ne morejo v ambulanto družinske medicine,
preventivno zdravstveno obravnavo oseb, starejših od 65 let,
preventivno zdravstveno obravnavo nosečnic, otročnic, novorojenčkov, dojenčkov in otrok do 3. leta starosti.

Zdravstveno oskrbo bolnika na domu naroči izbrani osebni zdravnik.

Patronažne medicinske sestre na terenu tako ne skrbijo za osnovno nego kroničnega bolnika, ki je v domeni svojcev in/ali negovalk v okviru podjetij s koncesijo, temveč izvajajo medicinsko-tehnične postopke in posege po naročilu osebnega zdravnika, na primer preveze ran, odvzeme krvi in urina, kontrolo življenjskih funkcij, aplikacijo terapije oz. zdravil …

Se pa svojci nanje velikokrat obrnejo tudi po nasvet glede same osnovne nege. »Ob obiskih na domu nas svojci pogosto sprašujejo za nasvet glede pripomočkov za nego družinskega člana. V kolikor pri pacientu še ni zaznati težav, svetujemo običajno nego z mlačno vodo in blagim milom. Za zaščito kože pa svetujemo mastne vlažilne kreme. Svojce in paciente seznanimo tudi z ostalimi pripomočki, kot so čistilna pena, čistilni robčki in ostali pripomočki za umivanje brez uporabe vode. Seveda pa ob svetovanju vedno upoštevamo socialni status družine,« poudarja Staša Rojten.

Največji izziv pri osebah v domači oskrbi so težave s kožo

Po njenih besedah se pri obiskih na domu najpogosteje srečujejo s težavami s kožo. »Pa naj gre za inkontinenčni izpuščaj, poškodbe zaradi pritiska ali druge poškodbe kože. Zato je izjemno pomembno, da paciente in svojce že pred pojavom težav opozorimo na možne zaplete in jih poučimo o preventivi,« pravi Staša Rojten.

Pri tem poudarja pomen ustrezne higiene, redno menjavanje pripomočkov za inkontinenco in skrb za zaščito izpostavljene kože.

Inkontinenčni dermatitis – kako ga prepoznati in zdraviti?

Med pogostejšimi spremljevalci urinske in/ali fekalne inkontinence je inkontinenčni dermatitis (IAD) oz. razdraženost kože, ki po daljši izpostavljenosti urinu in/ali blatu vodi v boleče vnetje kože.

Kako lahko družinski oskrbovalci prepoznajo IAD? »Pomembno je, da vemo, da so znaki in simptomi omejeni na gluteus (zadnjica, op. a.), na predel med gluteusi, spolovilo in zgornji del stegen. Kažejo se kot rdečina, izpuščaj, mehurčki in erozije. Pogosto je prisotna oteklina, luščenje kože in rosenje. Vse to pa spremlja tudi srbenje,« pravi sogovornica in dodaja, da se lahko inkontinenčni dermatitis razvije tudi v glivične in bakterijske okužbe, ki zahtevajo zdravniško obravnavo in zdravljenje.

Pri inkontinenčnem dermatitisu je primerna nega izjemno pomembna. »Da bi se izognili dodatnemu drgnjenju prizadetega predela, se raje poslužujemo uporabe čistilne pene ali čistilnih robčkov, brez uporabe vode. Je pa pomembno, da imajo ti izdelki primeren pH, prilagojen intimnemu predelu. Kožo po negi dobro sušimo in dodatno zaščitimo, pri čemer priporočamo različne izdelke z vsebnostjo cinka,« poudarja Rojtenova.

Preprečevanje inkontinenčnega dermatitisa (IAD)

Poškodbe kože zaradi pritiska – kako postopati?

Kaj pa pri poškodbah kože zaradi pritiska, ki so tudi precej pogoste pri slabo pomičnih oziroma nepomičnih osebah? Kako sploh ločiti inkontinenčni dermatitis v primerjavi s poškodbami kože zaradi pritiska, ki se jih v praksi pogosto še vedno velikokrat zamenja.

»Inkontinenčni dermatitis (IAD) lahko pogosto ločimo od poškodb zaradi pritiska (PZP) že po sami lokaciji. IAD se pojavi v predelu plenic oz. pripomočka za inkontinenco, medtem ko se PZP pojavljajo na delih, ki so izpostavljeni povečanemu pritisku podlage, npr. vzmetnice, sedežnih površin na telo. To so najpogosteje trtica, pete, boki in gležnji, lahko pa tudi kjerkoli drugje na telesu, kjer je predel telesa izpostavljen povečanemu pritisku,« pravi sogovornica.

Tudi pri poškodbah zaradi pritiska je izjemnega pomena preventiva, zato patronažne medicinske sestre paciente in svojce seznanijo z možnimi načini preprečevanja. Med najučinkovitejšimi je razbremenjevanje izpostavljenih delov, »kar storimo z rednim obračanjem, podlaganjem in uporabo blazin proti preležaninam.«

Poleg tega je treba redno pregledovati kožo pacienta in biti pozoren na morebiten pojav bolečine. »V primeru, da že pride do poškodbe kože, pa je le-to treba primerno zaščititi. V kolikor gre za rdečino, jo zaščitimo s filmi ali penami, rane pa oskrbujemo s sodobnimi oblogami. Zato je dobro, da so svojci seznanjeni s tem, kako prepoznati PZP, in da se v primeru pojava poškodb nemudoma obrnejo na osebnega zdravnika ali patronažno medicinsko sestro,« sklene sogovornica.