sreda, 27. december 2017
Razjeda zaradi pritiska (decubitus ali preležanina) je lokalna poškodba kože in/ali podkožnih tkiv, ki nastane zaradi delovanja pritiska in strižnih sil. Kljub različnim pripomočkom je preležanina še vedno velik zdravstveni, socialni in tudi ekonomski problem sodobne družbe.
Tudi v domači oskrbi pogosto srečujemo ljudi z razjedo zaradi pritiska (RZP). Največ RZP nastane zaradi delovanja dolgotrajnega povečanega pritiska na izpostavljene predele tkiva. Pojavijo se lahko na vseh delih telesa, najpogosteje pa na mestih, kjer so kostne štrline: križnica, boki, trtica, kolk, peta, ritnice, lopatice, zatilje in ušesa. Prav tako se lahko RZP pojavi kot posledica uporabe katetra, nazalne sonde, pooperativnih drenov ali takrat, kadar je oseba intubirana. Povzročitev tovrstnih razjed lahko pripišemo tudi obleki, rjuhi, nakitu ali kateremukoli trdemu predmetu, ki pritiska na kožo.
Pogosto je vzrok za nastanek RZP kombinacija različnih dejavnikov: starost, zmanjšana mobilnost oz. nepokretnost, slabo splošno stanje organizma, slaba prehranjenost, inkontinenca, akutne bolezni, kardiovaskularne bolezni, terminalna faza bolezni in predhodne razjede zaradi pritiska. K temu pripomorejo tudi zunanji dejavniki: delovanje pritiska, strižne sile, trenje, temperaturne spremembe in vlaga, dolgotrajno ležanje ali sedenje, nepravilna uporaba pripomočkov za premeščanje bolnika ter uporaba nepravilnih tehnik.
Če nismo pozorni na spremembe na koži, le-te lahko vodijo v globlje poškodbe tkiva oz. v naslednje stopnje razjede, ki povzročajo bolniku hude bolečine in prinašajo nevarnosti okužbe. Zdravljenje je dolgotrajno in drago, zato je RZP treba preprečevati.
Preventiva se začne s podrobnim opazovanjem bolnikove kože pri vsakodnevni negi. Tako lahko opazimo prve spremembe na koži in morebitne težave pravočasno preprečimo.
Preventivni ukrepi
Nujno je:
• dnevno pregledovanje kože; če so opazne spremembe (vlažna koža, rdečica, razpoke in površinske poškodbe, edemi, povišana temperatura, ekcem ali osip kože), je treba takoj razbremeniti ta predel;
• obračanje in spreminjanje lege na dve uri, če bolnik leži;
• spreminjanje položaja vsako uro, če pacient sedi na stolu ali invalidskem vozičku (dvig zadnjice, nagib naprej);
• uporabljati preventivne pripomočke za prerazporeditev in zmanjšanje pritiska;
• uporabljati kakovostne pripomočke za inkontinenco, ki morajo biti predvsem zračni;
• redno čiščenje in zaščita kože, redno menjavanje inkontinenčnih pripomočkov, da preprečimo pojav vzdražene kože;
• uporabljati vlažilne kreme pri starejših s suho, manj elastično kožo;
• skrbeti za uravnoteženo prehrano in zaužiti zadostne količine tekočine, kar preprečuje dehidracijo kože;
• uporabljati primerne blazine in vzmetnice za razbremenitev pritiska ter pozicijske blazine za preprečevanje preležanin;
• skrbeti za nenagubano posteljnino, ki dodatno draži kožo.
Vir: Zdrave novice
Zakaj je skrb za kožo pri bolnikih tako pomembna
/Default.aspx?ID=13474&newsid=569&Action=1&M=NewsV2&PID=80621