Ko se sami soočate z nehotenim uhajanjem urina, imate lahko občutek, da ste edina oseba na svetu, ki živi z urinsko inkontinenco. Zaradi tega veliko žensk zavrača odkrit pogovor o težavah, s katerimi se sooča. Tako tudi ne poiščejo pomoči, nasvetov, ki bi jim omogočili aktivno življenje kljub inkontinenci. Če živite z urinsko inkontinenco, je zelo pomembno, da se zavedate, da niste sami. Približno 1 od 4 žensk živi z urinsko inkontinenco, z leti pa to število še narašča (5).
Urinska inkontinenca ni življenjsko nevarno stanje, vendar lahko njeni simptomi resno vplivajo na vaše fizično, psihično in socialno počutje (2). Raziskave kažejo, da imajo ženske z inkontinenco nižjo samopodobo, manj aktivno spolno življenje in pogostejšo depresijo kot ženske z zdravim mehurjem.
V tem zapisu boste izvedeli več o urinski inkontinenci pri ženskah, zakaj jo imate in kaj lahko storite v zvezi z njo. Življenje z inkontinenco ne sme postati težava in še vedno je mogoče živeti aktivno in družabno življenje.
Inkontinenca je pri ženskah veliko pogostejša kot pri moških. Razlog se skriva v nosečnosti, porodu/-ih in menopavzi.
Posledice poroda so lahko oslabljene mišice in vezivno tkivo, kar povzroči slabši nadzor medeničnega dna in sečil. Na elastičnost medeničnega dna pa lahko vpliva tudi raven ženskega hormona estrogena. Ko se na primer v menopavzi zmanjša proizvodnja hormonov, postane tkivo ohlapnejše.
Večina žensk že vse življenje posluša, da je ohranjanje močnega medeničnega dna bistvenega pomena, vendar si morda ne predstavljajo, zakaj je to tako pomembno.
Izvajanje vadbe mišic medeničnega dna je še posebej pomembno, saj medenično dno podpira trebušne organe, mehur, maternico in črevesje. Prav tako pomembno vpliva na funkcijo zapiranja nožnice, danke in sečil. Šibko medenično dno lahko zato povzroči razvoj inkontinence in izgubo nadzora nad mehurjem.
V primeru nenadnega pojava inkontinence pa se lahko vzrok skriva v okužbi sečil ali zaprtja in ne v šiblkih mišicah medeničnega dna.
Pomembno je opozoriti, da lahko inkontinenco povzročijo tudi osnovne nevrološke motnje, osnovna zdravstvena stanja in druge težave. Zato se je treba v primeru pojava inkontinence vedno posvetovati z zdravnikom.
V nadaljevanju se poglobimo v nekatere vzroke urinske inkontinence pri ženskah.
Več kot tretjina žensk se med nosečnostjo sooča z urinsko inkontinenco (3). Ko otrok raste, maternica pritiska na mehur, sečnico in mišice medeničnega dna, zaradi česar je mehur težje nadzorovati.
Hkrati nosečniški hormon hCG povzroči povečano prekrvavitev telesa, zaradi česar se ledvice prekrvavijo hitreje kot običajno. Posledica tega je, da se mehur napolni hitreje, zato morajo nosečnice na stranišče pogosteje kot običajno.
Poleg tega med nosečnostjo hormon progesteron deluje tudi tako, da razrahlja ženske vezi in jih pripravi na porod. To oslabi tudi medenično dno, zaradi česar je težje zadržati urin.
Večina težav z nadzorom mehurja med nosečnostjo izgine v enem letu po porodu (4), ko si mišice opomorejo.
Nekatere ženske začnejo doživljati urinsko inkontinenco, ko dosežejo menopavzo. Z zmanjšanjem ravni hormona estrogena lahko sluznica in tkivo v sečnici postaneta manj elastična. To pomeni, da se sečnica ne zapre tako učinkovito kot prej, kar lahko povzroči uhajanje urina.
Zmanjševanje ravni estrogena vpliva tudi na trebušne mišice in lahko povzroči premikanje mehurja, to pa prav tako povzroči uhajanje urina.
Poleg tega lahko mišice medeničnega dna, ki podpirajo mehur, sčasoma oslabijo. Če se to zgodi, so mišice v sečnem traktu bolj obremenjene pri zadrževanju urina. Dodaten stres ali pritisk na mehur in sečnico lahko povzroči slabši nadzor nad mehurjem.
Drugi razlog za urinsko inkontinenco pri ženskah je zdrs mehurja in/ali maternice, znan tudi kot cistokelo. Šibke mišice in vezi povzročajo prolaps oz. zdrs mehurja, stanje pa se s starostjo povečuje.
Ko se mehur spusti iz svojega normalnega položaja v medenici, pritiska na steno nožnice. To pogosto povzroči stresno inkontinenco, lahko pa tudi urgentno in mešano inkontinenco.
Če sumite, da imate prolaps mehurja, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom.
Vzdrževanje zdrave telesne teže in aktivnost sta bistvena dejavnika za zmanjšanje težav z nadzorom mehurja in črevesja.
Prekomerna telesna teža lahko vodi predvsem v stresno inkontinenco, saj lahko dodatna teža okoli trebuha povzroči pritisk na mehur, zaradi česar je še težje preprečiti uhajanje.
Inkontinenco lahko povzroči več nevroloških stanj. Pri zdravih odraslih ljudeh lahko sečni mehur zadrži približno ½ litra urina, vendar ljudje pogosto začutijo potrebo po uriniranju, ko je v mehurju 250-300 ml urina.
Potrebo po uriniranju je običajno mogoče zatreti, seveda če o nuji dobimo "opozorilo" pravočasno, preden moramo iti na stranišče.
Da bi lahko zatrli potrebo po uriniranju, potrebujemo normalne nadzorne mehanizme v možganih in živcih v hrbtenjači, ki sporočajo, ali je čas za odhod na stranišče. Motnje v živčnem sistemu lahko pomenijo tudi, da preprosto ne čutite, kdaj je vaš mehur poln, kar povzroči pretočno inkontinenco.
Motnje živčnih signalov, ki lahko povzročijo izgubo nadzora nad mehurjem ali zmožnosti, da bi ga popolnoma izpraznili so lahko posledica:
Dve najpogostejši obliki inkontinence pri ženskah sta stresna in urgentna inkontinenca. Vendar se pri mnogih ženskah pojavljata obe obliki hkrati. V tem primeru govorimo o mešani inkontinenci in takrat zdravljenje temelji na simptomih, ki vas najbolj obremenjujejo in ovirajo v vsakdanjem življenju.
Stresna inkontinenca pri ženskah
Stresna inkontinenca je najpogostejša oblika inkontinence tako pri moških kot pri ženskah. Pojavi se, ko sečni mehur ne zadrži urina med dejavnostmi, pri katerih je pod pritiskom (stresom). To so na primer tek, dvigovanje, skakanje, kašljanje, smejanje, kihanje itd.
Stresna inkontinenca je tudi posledica oslabitve mišic medeničnega dna in zapiralke sečnice, ki zadržujejo urin.
Več o stresni inkontinenci preberite tukaj.
Urgentna inkontinenca pri ženskah
Druga najpogostejša oblika inkontinence je urgentna inkontinenca. Ženske z urgentno inkontinenco čutijo močno in nenadno potrebo po uriniranju. Nujnost je tako močna, da urina ni mogoče zadržati. Urgentno inkontinenco pogosto imenujemo tudi prekomerno aktiven mehur, saj jo povzroča nehoteno krčenje mehurja.
Potreba po uriniranju se čez dan pojavlja zelo pogosto. Zato ljudje z urgenstno inkontinenco pogosto hodijo na stranišče pogosteje, kot je potrebno, zaradi česar je mehur še šibkejši. Drugi se izogibajo pitju tekočine, čeprav je hidracija zelo pomembna za ohranjanje zdravega mehurja.
Mnoge ženske se z inkontinenco srečujejo tudi v krajših obdobjih svojega življenja. Vzroki za to so lahko različni.
Eden najpogostejših vzrokov za začasno inkontinenco so okužbe sečil (URI). Ženske so okužbam sečil izpostavljene pogosteje kot moški zaradi kratke sečnice, po kateri bakterije zlahka potujejo do mehurja in povzročajo okužbo. Okužba lahko povzroči otekanje in draženje mehurja ter s tem uhajanje urina iz mehurja. Ko se okužbe sečil pozdravijo, bo izzvenela tudi inkontinenca.
Drugi vzroki za začasno inkontinenco so zaprtje, prekomerno (ali premalo) pitje tekočin, pa tudi nekatere vrste zdravil, mišični relaksanti, pomirjevala in drugo.
Za ublažitev simptomov inkontinence lahko veliko naredite sami, vendar je ključno, da se informirate in posvetujete s strokovnjaki. Če ste na primer med tisoči ljudi, ki zjutraj spijejo vodo z limono, si morda ne delate usluge.
Kisla živila, kot so limone, dražijo mehur in lahko poslabšajo simptome urinske inkontinence. Med tovrstnimi živili so še kofein, alkohol, zelo začinjena hrana in zelo sladka hrana.
Tukaj je še nekaj koristnih nasvetov, ki jih je vredno preizkusiti, če se soočate z inkontinenco:
Urinska inkontinenca ni bolezen, temveč simptom, da je nekaj narobe. Dobra novica je, da je večino vrst urinske inkontinence mogoče zdraviti, simptome pa ublažiti. Bistven korak pri izboljšanju simptomov inkontinence ali celo njeni ozdravitvi je, da se o njej nemudoma pogovorite s svojim zdravnikom.
Morda vam bo neprijetno govoriti o tem, vendar je pomembno, da poiščete strokovni nasvet, saj lahko urinska inkontinenca vpliva na kakovost vašega življenja, zaradi nje lahko omejite svoje dejavnosti, družabno življenje, povzroča tesnobo in depresijo ter povečano tveganje za padec zaradi hitenja do stranišča.
Inkontinenca je lahko tudi znak resnejšega osnovnega stanja, ki ga mora zdravnik izključiti.